Pa je od mojega prihoda domov minil že dober mesec in pol. Čas hitro teče in nič ne reče.
Po vrnitvi domov sem kar hitro pridno zavihala rokave in se lotila dela. Takoj sem pričela z vsakodnevnimi vodenimi terapijami ter terapijami v domačem okolju. Poskušam biti čimbolj vztrajna in dosledna in mislim, da s tem po operaciji že žanjem prve uspehe, saj pridobivam na moči, gibljivosti, koordinaciji in ravnotežju.
Ker je precejšnji del dneva namenjen telovadbi, pa sem morala poiskati protiutež. Le ta se je kot najbolj učinkovita izkazala kot igra. Zato se v dopoldanskem času z velikim veseljem družim in igram v vrtcu, popoldne pa z bratcem.
Tako hvaležno vstopam v vsak novi dan in se veselim svojih nadaljnjih napredkov. Ali kakor pravi H. D. Thoreau: “Če človek z zaupanjem sledi svojim sanjam in se trudi živeti tako kot si je zamislil, bo doživel uspeh, ki si ga ni mogel prej niti predstavljati.”
