Prvi dnevi od prihoda domov so minili kot bi mignil. Pot je minila mirno, brez težav in hitro. Ne glede na to, pa mi še vedno malce težave dela ponovna prilagoditev na naš časovni pas, za katero pa tudi mislim, da bom potrebovala le še kakšen dan ali dva.
Z zaključkom sem se z zdravniki in zaposlenimi, ki so mi pomagali, pogovorila in dogovorila, kako nadaljevati s svojo vadbo in se hkrati z zahvalo poslovila. Bili so zelo prijazni in jih bom vedno imela v najlepšem spominu. Tako sem se skupaj z družino v našo domovino vrnila z lepimi spomini in z upanjem na prihodnost polno izzivov, česar pa seveda ne bi bilo brez vas. Še enkrat najlepša hvala!
Zdaj pa bo potrebno počasi kar veselo na delo. Od ustrezne telovadbe, vrtca kot tudi igranja z bratcem in ostalih izzivov ter dogodivščin o katerih vam bom skupaj z mojim napredkom sproti z veseljem še kaj pisala.
Pri vseh obveznostih pa mi pomaga moj bratec, ki poskrbi, da sem pravočasno tam kjer je potrebno!
